Preživnina je zakonska obveznost, ki jo mora plačevati tisti od staršev, ki po razvezi ali razpadu zunajzakonske skupnosti ne živi z otrokom. Namen preživnine je zagotoviti otroku primerne življenjske razmere in kriti stroške njegovega razvoja in šolanja. Žal se prepogosto dogaja, da zavezanci preživnine ne plačujejo redno ali pa jo prenehajo plačevati. V takih primerih je izvršba preživnine ključno orodje za zaščito otrokovih pravic in interesov.
Izvršilni naslov kot temelj za izvršbo
Da bi lahko začeli postopek izvršbe preživnine, morate imeti izvršilni naslov. To je lahko:
- Sodna odločba o določitvi preživnine: Izdana v postopku razveze, določitve očetovstva/materinstva ali v samostojnem postopku o preživnini.
- Notarski zapis z dogovorom o preživnini: Starša se lahko o višini in načinu plačevanja preživnine dogovorita tudi sama in dogovor skleneta v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
- Začasna odredba o preživnini: Izdana v postopku zavarovanja, če je ogroženo preživljanje otroka.
Ključno je, da je izvršilni naslov jasen, določen in vsebuje vse potrebne elemente za izvršbo (višina preživnine, način plačila, datum zapadlosti itd.).
Predlog za izvršbo na plačo ali denarna sredstva
Izvršbo preživnine lahko predlagate na različne načine, vendar sta v praksi najpogostejša in najučinkovitejša izvršba na plačo in izvršba na denarna sredstva pri bankah ali hranilnicah.
Za izvršbo na plačo morate vložiti predlog za izvršbo pri pristojnem okrajnem sodišču. V predlogu navedite osebne podatke o dolžniku (zavezancu za preživnino), podatke o njegovem delodajalcu ter znesek zapadlih in tekočih preživnin, ki jih uveljavljate. Sodišče bo nato izdalo sklep o izvršbi in ga poslalo delodajalcu, ki bo moral del dolžnikove plače nakazovati direktno vam.
Če dolžnik ni zaposlen ali nima rednih dohodkov, lahko predlagate izvršbo na njegova denarna sredstva pri bankah. V tem primeru morate v predlogu za izvršbo navesti podatke o dolžnikovih računih, ki jih sodišče nato blokira in z njih poplača vaše terjatve.
V obeh primerih morate predlogu za izvršbo priložiti izvršilni naslov in dokazilo o zapadlosti terjatve (npr. izpisek iz evidence preživninskih zadev).
Omejitve izvršbe in socialna varnost dolžnika
Pri izvršbi na plačo in denarna sredstva veljajo nekatere omejitve, ki varujejo dolžnika pred prekomernim posegom v njegova sredstva za preživljanje. Tako lahko izvršbi podleže le del plače, ki presega 76 % minimalne plače, oz. denarna sredstva, ki presegajo dvojni znesek minimalnega dohodka.
Če dolžnik z izvršbo pade pod prag revščine, lahko zaprosi za zvišanje izplačila iz naslova denarne socialne pomoči. S tem se zagotavlja, da izvršba preživnine ne ogrozi osnovnega preživetja dolžnika, hkrati pa se otroku zagotovi pravica do preživnine.
Vloga javnega jamstvenega in preživninskega sklada
Če dolžnika kljub vsem poskusom ni mogoče prisiliti k plačilu preživnine, lahko upravičenec zaprosi za izplačilo nadomestila preživnine iz javnega jamstvenega in preživninskega sklada.
Sklad bo nadomestilo izplačeval pod naslednjimi pogoji:
- Preživnina je določena z izvršilnim naslovom
- Preživninski dolg je zapadel v plačilo vsaj tri mesece
- Preživnina ni plačana zaradi nezmožnosti izvršbe
- Upravičenec in dolžnik sta državljana RS s stalnim prebivališčem v Sloveniji
Nadomestilo se izplačuje do 18. leta starosti otroka oz. do 26. leta, če se redno šola. Višina nadomestila je omejena in trenutno znaša največ 139,58 EUR mesečno na otroka.
Alternative izvršbi: mediacija in družinska terapija
Izvršba je vsekakor učinkovito, a hkrati ostro orodje za izterjavo preživnine. Preden se zatečete k temu skrajnemu ukrepu, je vredno razmisliti tudi o alternativah, ki lahko izboljšajo odnose v družini in pripomorejo k prostovoljnemu izpolnjevanju obveznosti.
Ena od možnosti je mediacija, v kateri nevtralni mediator staršema pomaga doseči dogovor o preživnini in drugih spornih vprašanjih. Mediacija je prostovoljna, zaupna in za stranki manj stresna od sodnega postopka.
Druga možnost je družinska terapija, v kateri terapevt dela s celotno družino na izboljšanju medsebojne komunikacije in odnosov. Skozi terapijo lahko starša prideta do boljšega razumevanja pomena preživnine za otroka in se naučita konstruktivno reševati konflikte.
Seveda ti alternativni pristopi niso vedno izvedljivi, sploh če je odnos med staršema že močno načet. Vendar jih je vredno vsaj poskusiti, preden se zadeve zaostrijo do te mere, da je izvršba edina preostala možnost.
Otroci so na prvem mestu
Izvršba preživnine je kompleksen in čustveno naporen postopek, ki terja svoj davek od vseh vpletenih. Vendar je včasih nujna za zaščito pravic in interesov otrok, ki so nedolžne žrtve spora med staršema.
Če ste upravičenec do preživnine in je zavezanec ne plačuje, ne odlašajte z ukrepanjem. Čimprej vložite predlog za izvršbo ali se obrnite na javni jamstveni in preživninski sklad. Hkrati bodite odprti za dialog z drugim staršem, če je to mogoče – morda lahko s skupnimi močmi najdete rešitev, ki bo sprejemljiva za vse.
Ne glede na to, kako se boste lotili reševanja problema neplačane preživnine, pa imejte vedno pred očmi dobrobit otroka. On je tisti, ki ga morate postaviti na prvo mesto in mu zagotoviti vse potrebno za zdravo odraščanje. S pravočasnim in odločnim ukrepanjem lahko to tudi dosežete.
